Za visoko kakovosten prevod je potrebno ne le jezikovno, ampak tudi družbeno in kulturno znanje. To velja še posebej za angleščino, kjer je prevajalčeva izbira ustrezne besede, slovnične strukture ali sloga zaradi različnih standardnih različic jezika, ki so se razvile v različnih kulturnih, družbenih in političnih kontekstih, še posebej zahtevna. V prispevku s primeri ponazarjam nekatere razlike, ki obstajajo med obema glavnima različicama, britansko in ameriško angleščino, in jih najdemo na različnih jezikovnih ravninah (oblikoslovje, skladnja, semantika, pragmatika). Hkrati se dotaknem nekaterih vprašanj, s katerimi se spoprijema prevajalec, ki se ukvarja z angleščino.

Samostalniške zloženke, v katerih je zadnji desni samostalnik jedro, samostalniki pred njim pa so njegovi kvalifikatorji, so značilne za germanske jezike. V slovenščini glede tega opazimo vrzel, saj so samostalniške zloženke redke. Članek skuša ugotoviti, katere so v slovenščini nadomestne strukture za to angleško zvezo. Na podlagi analize angleških besedil iz znanosti in tehnike, kjer so te zveze tako zelo pogoste, da jih lahko obravnavamo kot tipične za to funkcijsko besedilno zvrst, so predlagani prevodni vzorci za prevajanje v slovenščino. Posebna pozornost je posvečena temu, čemur pravimo "neobstoj" angleškega pridevnika, tj. dejstvu, da slovenski pridevnik v angleščini pogosto nima ustreznice v pridevniku, pač pa se uporablja v pridevniški vlogi kar samostalnik. Glede na to, da angleške zveze noun-noun lahko delimo na ustaljene zveze in prostonastajajoče zveze, skuša članek slovenskemu študentu dati tudi nekaj okvirnih napotkov glede tega, kdaj je raba teh zvez nujno potrebna, ker sicer kaže na nepoznavanje besedišča, kdaj pa je samo zaželena zaradi večje slogovne ustreznosti dani funkcijski besedilni zvrsti.

Slovenske primernike (komparative) je mogoče razdeliti na a) premočrtne primernike (direct comparatives) – te prevajamo, kot je opisano v slovnicah in učbenikih (večji – bigger, greater, larger), b) približnostne primernike (approximative/absolute comparatives) – te pa prevajamo na enega od naslednjih načinov: 1. z osnovnikom, ki ga lahko modificirajo fairly, rather ali quite; iz kolokabilnih razlogov angleški osnovnik ni nujno slovarski prevedek slovenskega osnovnika; v takem primeru prehaja prevod v tukajšnjo četrto točko; 2. z obliko na -ish; 3. s primernikom; 4. idiomatsko, brez slovnične sheme, nevzorčno, izjemno.

Prispevek predstavlja sodobne računalniške tehnologije za prevajanje, predvsem pomnilnike prevodov in terminološke banke. V prvem delu prispevka je na kratko orisano področje in predstavljene najpomembnejše prednosti in pomanjkljivosti teh programov, v drugem delu pa sledi preskus programa ATRIL Dé jà Vu na nekoliko daljšem besedilu s področja farmacije. Pri tem naj bi pokazali predvsem to, da je uporabnost teh orodij močno odvisna od značilnosti besedil, ki jih prevajamo, in od narave prevajalskega dela. V sklepu so nakazane smernice razvoja prevajalskih tehnologij v prihodnosti in uvajanja le-teh v tukajšnji prevajalski prostor.

Prevajanje zakonodaje Evropske unije v slovenščino in slovenske zakonodaje v enega izmed jezikov EU (glede na dosedanjo prakso je to angleščina) je eden največjih prevajalskih projektov zadnjih let v Sloveniji. Skupaj približno 160.000 strani besedil bi moralo biti prevedenih do leta, ko naj bi Slovenija predvidoma postala polnopravna članica EU. Kdaj bo to, pravzaprav nihče natančno ne ve. Za obvladovanje tolikšne količine besedil so potrebni številni usposobljeni prevajalci, premišljena organizacija dela, usklajevanje med prevajalci, uporaba enotnega izrazja, spremljanje prevoda od naročila do končnega izdelka, večkratno pregledovanje prevoda, lektoriranje in strokovna redakcija. To delo je prevzel Prevajalski oddelek Službe Vlade RS za evropske zadeve. Prevajalcem je prevajanje lahko olajšano z dobrimi računalniškimi programi, ki so že na voljo. Mednje spadajo različni slovarji v elektronski obliki, črkovalniki, tezavri, CD-romi, program za pomoč pri popravljanju besedil, programi za urejanje terminologije in programi s pomnilnikom prevodov. Nekateri od njih so že integrirani v urejevalnike. V nadaljevanju bodo podrobneje predstavljeni problematika prevajanja in urejanja omenjenih besedil, tipi dokumentov EU in možnosti uporabe računalniških programov, namenjenih prevajanju takih dokumentov.

Aprila 1998 je Ekonomska fakulteta organizirala razpravo o slovenskem poimenovanju "managementa" in o odnosu med lastniki, upravljalci in ravnatelji. Članek je kratka informacija o tem dogodku in podaja avtoričin prispevek k razpravi z jezikovnega stališča.

Glosar Mazanje vozil je nastal iz povsem praktičnih potreb. Prodajalci, zastopniki, serviserji, ne nazadnje tudi novinarji so se nemalokrat znašli v težavah, ko so hoteli stranki razložiti, kaj ponujajo. V glosarju je zbranih blizu osemsto splošnih in predvsem strokovnih pojmov, ki se nanašajo na mazanje vozil in so vezani na ponudbo tovrstnih izdelkov, ki prihajajo na slovenski trg iz nemško govorečih držav. Glosar je že nekaj let v redni rabi med uporabniki maziv. Z njegovo objavo želim pomagati kolegom prevajalcem, ki bi imeli težave pri prevajanju tovrstnih besedil.

V Dubrovniku je bil 4. in 5. decembra 1998 kongres z naslovom Vloga prevajalcev in tolmačev pri združevanju Evrope. Pripravila sta ga Evropski dom Dubrovnik in Prevoditelj, združenje prevajalcev iz Dubrovnika pod pokroviteljstvom ministrstva za znanost in tehnologijo in urada za evropske integracije.