Gordon Stuart, častni član DZTPS
Utemeljitev predloga Upravnega odbora za imenovanje gospoda Gordona Stuarta za častnega člana
DZTPS je podala Olga Shrestha na občnem zboru. Povedala je, da sta se z gospodom Gordonom
Stuartom prvič srečala na kongresu Svetovnega združenja prevajalcev (FIT) v Maastrichtu na
Nizozemskem.
Presenetljivo dobro je obvladal celo vrsto slovanskih jezikov. Pogovarjala
sta se v mešanici srbščine in hrvaščine in izrazil je željo, da bi se
naučil tudi slovenščine. To mu je dejansko tudi uspelo in že pol leta
kasneje je prejela njegovo prvo pismo napisano v slovenščini.
Ta zanimivi in široko razgledani jezikoslovec se je, kot pravi sam, po
naključju rodil v Kobeju na Japonskem (l. 1925), sicer pa je po rodu Škot
in živi v Colliston Castlu, gradu iz 15. stol, blizu Arbrotha na Škotskem.
V mladosti je najprej študiral klasične jezike v Cambridgu, kasneje pa je
dodatno vpisal še francoščino in nemščino ter s posebnim priznanjem
zaključil magistrski študij v navedenih treh smereh. Dodatno je kot izredni
študent diplomiral še iz poljščine in ruščine na Londonski univerzi.
Vseh drugih jezikov, ki jih skupno bolj ali manj dobro obvlada kar 30, pa
se je naučil na lastno pobudo "kar doma", iz knjig. Ko našteva jezike, ki
jih govori ali vsaj razume, jih vedno razvrsti po skupinah: med romanskimi
so to francoščina, italijanščina, španščina, portugalščina, katalonščina in
nekaj osnov romunščine, med germanskimi nemščina, flamski jezik in
afrikanščina (tj. jezik, ki ga govorijo v J. Afriki), poleg tega pa še
danščina, švedščina in norveški jezik. Nam se zdi seveda najbolj zanimivo
njegovo poznavanje slovanskih jezikov, med katere je, poleg poljščine,
ruščine, češčine, slovaščine, srbščine, hrvaščine, bolgarščine,
ukrajinščine, makedonščine in lužiške srbščine, zdaj uvrstil še
slovenščino. Samo po sebi umevno se mu zdi, da obvlada jezike keltske
skupine, tj. valižanščino in galski jezik. Od ostalih indoevropskih jezikov
obvlada še osnove moderne grščine, razume pa tudi finsko, madžarsko in
nekaj malega malteščine. Čisto na koncu tega impresivnega seznama pa se
znajde še nekaj pogovorne japonščine, ki mu je verjetno ostala v spominu še
iz časov otroštva.
Seveda se je Gordon Stuart vse življenje ukvarjal z jeziki in prevajanjem
in to kljub ugledni starosti počne še dandanes. Reklo, da "raba krepi
organe" (v njegovem primeru pa možgane), je dokazal pred leti, ko je na
zelo zahtevnem kvizu "Masterminds of Europe" osvojil drugo mesto,
odgovarjal pa je na vprašanja s področja "slovanski jeziki po 15.
stoletju".
V najbolj kritičnih dneh naše vojne za osamosvojitev Slovenije je Vlada RS
vse javne ustanove pozvala, naj s pomočjo povezav, ki jih imajo z uglednimi
in vplivnimi osebnostmi v tujini, pomagajo objektivno obveščati javnost v
drugih državah o tem, kaj se dogaja pri nas. Ta poziv je prišel tudi na
Onkološki inštitut, kjer je bila Olga Shrestha takrat zaposlena kot
strokovna prevajalka in v soglasju z vodstvom Inštituta se je obrnila na
gospoda Gordona Stuarta s prošnjo za sodelovanje. Seveda je bil takoj
pripravljen priskočiti na pomoč in že nekaj dni za tem je po telefaksu
poslal kopijo obširnega poročila o stanju v Sloveniji, ki ga je objavil
njihov osrednji dnevni časopis. Uredništvo je takrat imenovalo Gordona
Stuarta za njihovega začasnega "standby" poročevalca o dogajanju v
Sloveniji.
Člani DZTPS so tega zanimivega kolega spoznali leta 1993, ob njegovem
zasebnem obisku v Ljubljani. Takrat je na povabilo našega Društva pripravil
zanimivo 2-urno predavanje in pogovor o tem, kako mu je uspelo, da se je
naučil toliko tujih jezikov. Predaval je v slovenščini, ki je sicer
vsebovala nekaj elementov drugih slovanskih jezikov, nekakšen "slovanski
esperanto", ki pa smo ga lahko brez težav vsi razumeli. Olga Shrestha je že
takrat pomislila, da bi bilo njemu v veselje in ponos, društvu pa v čast,
če bi ga lahko imenovali za častnega člana DZTPS, vendar pa takrat ni bilo
prave "politične volje", da bi to pobudo tudi uresničili. Treba je bilo
počakati na naslednji občni zbor, nato pa še na spremembo statuta DZTPS in
tako je, sicer lepa ideja, obtičala v arhivu. Ne glede na to, pa se stik z
gospodom Gordonom Stuartom ni prekinil. Če ne prej, nas spomni nase vsaj
enkrat letno, ko vsem članom DZTPS pošlje novoletno voščilnico - seveda v
slovenščini.
Pred občnim zborom DZTPS leta 2005, se je Olgi Shrestha zdelo
umestno ponovno potegniti iz arhiva že omenjeno pobudo za imenovanje
gospoda Gordona Stuarta za častnega člana DZTPS in je zadevo predlagala
Upravnemu odboru, ki je sprejel sklep, da se občnemu zboru predlaga sprejem
gospoda Gordona Stuarta kot častnega člana DZTPS, s čimer mu pripada
pravica do prejemanja vseh obvestil in publikacij DZTPS, zlasti pa Biltena
in strokovnega glasila DZTPS, Mostovi, saj mu bo to kljub geografski
oddaljenosti omogočalo spremljati dejavnosti društva in ohranjati stik s
člani društva.